Poštovani poslovni partneri,

Zbog predstojećih blagdana, vas želimoobavijestiti o izmijenjenom rasporedu isporuka:

- Narudžbe zaprimljene nakon 11:00 sati dana 24.12.i narudžbe od 27.12., če biti  isporučene u ponedjeljak, 30.12.2024. (Napominjemo da 27.12. neće biti dostave za Hrvatsku.)

- Roba naručena 31.12.2024. i 02.01.2025., če biti isporučena u petak, 03.01.2025.

Molimo vas da planirate svoje narudžbe u skladu s navedenim rasporedom kako bismo osigurali nesmetan tijek isporuka.

Zahvaljujemo na vašem razumijevanju i suradnji tevam želimo ugodne blagdane i uspješnu novu godinu!

KONTROLA JE NAJBOLJŠA PREVENTIVA


Pravijo, da je krvni tlak tihi ubijalec, ki lahko telesu povzroči veliko škodo. Enako je pri avtomobilih, zato je treba imeti vse, kar je povezano s tlaki, vedno pod nadzorom.



Tlaki v avtomobilu so potrebni za delovanje številnih sistemov. Ključni so za varnost, udobje, pa tudi za sam zagon avtomobila, zato gre pravzaprav za zanimivo poglavje. Preberite, kaj posamezni tlaki pomenijo in kako vplivajo na vožnjo – jih lahko spremljamo in tako preprečimo morebitne okvare?

Oljni tlak

Oljni tlak je za pravilno delovanje motorja ključnega pomena. Olje nenehno kroži v vseh delih motorja, tako da je med vsemi kovinskimi deli, ki se drug v drugem vrtijo ali drsijo drug na drugem, oljni film, ki zagotavlja delovanje s kar najmanjšim trenjem in pregrevanjem. Že najmanjše pomanjkanje olja na drsnih ležajih ročične ali odmične gredi lahko motor v nekaj sekundah močno poškoduje ali celo popolnoma uniči. Prav tako pomanjkanje oljnega filma na valjih, po katerih bati drsijo s svojimi obročki, povzroči veliko trenje, pregrevanje delov in uničenje motorja, pa naj gre za dizelske ali bencinske različice. Da bi bil tlak olja zadosten in da bi olje iz najnižje točke motorja – korita oziroma karterja – doseglo vse dele, je potreben tlak, ki ga zagotavlja oljna črpalka. V oljnem krogu so nameščeni senzorji tlaka, ki reagirajo na njegov padec in na armaturni plošči takoj prižgejo rdečo luč. Če tlak pade pod dovoljeno mejo in se prižge lučka za olje, je treba vozilo takoj ustaviti! Pri motorjih, kjer vozniki ne preverjajo ravni olja (kar je vsekakor slabo), le-tega lahko zmanjka, saj ga motor pri svojem delovanju več ali manj porabi. Novejša vozila imajo tudi senzorje za nadzor kakovosti olja, ki zaznavajo nečistoče in vlago v njem ter opozarjajo, kdaj je čas za zamenjavo.

Zavorni tlak

Tlak je v hidravličnem zavornem sistemu osnova njegovega delovanja. S pritiskom na zavorni pedal vzpostavimo tlak v glavnem zavornem valju (črpalki), ki ta tlak prenese do valjev v kolesih (zavorne čeljusti ali bobni), ti pa zavorne ploščice oziroma obloge pritisnejo na kolute ali bobne. V tem krogu deluje tudi ABS, ki lahko ta tlak po potrebi zmanjša ali poveča ter ga v večji ali manjši meri prerazporedi na posamezna kolesa in tako prepreči njihovo blokiranje. Seveda sta predpogoja tesnost sistema in ustrezna raven zavorne tekočine, ki jo odčitamo na posodici sami. Manjše znižanje ravni olja sčasoma je normalno, ker se zaradi obrabe zavornih ploščic oziroma oblog pomik zavornih batov v valjih podaljša. Vsako večje znižanje ravni zavorne tekočine pa naj preveri serviser, saj je to lahko znak netesnosti zavornega sistema, kar je izjemno nevarno. Če zavorna tekočina potemni, je to zaradi njenega staranja in jo je treba zamenjati. Zavorno tekočino je priporočljivo menjati vsaki dve leti, ker je higroskopna (vpija vlago), zaradi česar se zniža točka njenega vrelišča.



Tlak v klimatskem sistemu 

Tlak hladilnega medija v klimatski napravi ne vpliva na vozne lastnosti in delovanje vozila, se pa v primeru njegove izgube bistveno zmanjša kakovost vožnje. Za pravilno delovanje klimatske naprave je namreč nujno, da sistem vsebuje dovolj hladilnega plina R 134a ali novega, okolju prijaznejšega R 1234yf. V mirovanju tlak v klimatski napravi praviloma znaša (odvisno od velikosti sistema) okoli 5–6 barov, pri delujočem kompresorju pa v visokotlačnem delu sistema lahko doseže 15 barov. To je zelo visok tlak, ki zahteva brezhibno tesnjenje sistema. Tu žal brez specializirane krmilne in polnilne naprave ter strokovne delavnice ne moremo ničesar narediti sami. Vsaka klimatska naprava ima senzor, ki ob prenizkem ali celo previsokem tlaku kompresor samodejno izklopi in potniki bodo opazili, da naprava ne hladi več. Za takšno napako ni kontrolne lučke, podatke o prenizkem tlaku pa je mogoče prebrati z diagnostičnim orodjem v delavnici. Klimatske naprave je treba redno vzdrževati. Vendar pa občasno ali sezonsko dopolnjevanje klime ni prava rešitev – padec tlaka pomeni, da sistem nekje pušča, kar na koncu lahko poškoduje kompresor in celoten sistem. Če je vse v redu, je tlak stabilen in ponovno polnjenje ter servisiranje z ustrezno napravo je potrebno šele po nekaj letih. Naprava izvleče ves plin, ga stehta, sistem vakuumira, očisti in iz njega odstrani vlago ter nato vanj vrne predpisano količino prečiščenega plina.

Tlak v pnevmatikah

Tlak v pnevmatikah je izjemno pomemben za varnost in vozne lastnosti avtomobila, a ga pogosto zanemarjamo. Morda je težko opaziti, a celotno vozilo na cestišču nalega s površino, primerljivo s štirimi dlanmi. Če tlak v pnevmatikah ni ustrezen, je ta površina deformirana in stik med pnevmatiko ter podlago ni optimalen. Poleg tega, da vozilo težje drži smer, se spremenijo tudi njegove vozne lastnosti, zlasti med vožnjo v dežju težje izpodriva vodo. Zato je zelo pomembno, da tlak z umerjenim manometrom preverite vsaj enkrat mesečno in ga nastavite na tovarniško predpisano vrednost. Če tlak v eni ali več pnevmatikah hitro pada, je najbolje obiskati vulkanizerja. Ta bo preveril, ali gre za poškodbo pnevmatike ali pa je treba zamenjati samo ventile. Vozila novejšega datuma proizvodnje (od leta 2015) imajo sistem za nadzor tlaka, ki voznika opozarja na puščanje pnevmatike, kar močno olajša nadzor. Tlak v pnevmatikah je treba vedno nastavljati po priporočilih proizvajalca vozila in paziti, da ga prilagodimo obremenitvi (višji tlak pri večji obremenitvi).

Tlak v hladilnem sistemu

Tlak v hladilnem sistemu povzroči segrevanje in raztezanje hladilne tekočine zaradi toplote motorja, ki jo prevzame. V hladilnih sistemih že dolgo ne uporabljamo vode, ampak hladilno tekočino, ki je primerna za celoletno uporabo. Hladilna tekočina poleg hlajenja zagotavlja tudi protikorozijsko zaščito, medtem ko je njeno vrelišče višje kot pri vodi. Če je tlak previsok, ventil, ki je navadno nameščen na samem čepu za polnjenje, zniža tlak in izpusti odvečno tekočino. To se zgodi, ko je s hladilnim sistemom nekaj narobe, tako da se hladilna tekočina ne hladi dovolj. Ko se prižge kontrolna lučka za pregrevanje hladilne tekočine, moramo to opozorilo vzeti resno in vozilo takoj ustaviti. Raven tekočine je odvisna od tlaka in temperature in jo spremljamo na raztezni posodi. Te so običajno izdelane iz bele ali prozorne plastike z jasno vidnimi oznakami za minimum in maksimum. Gibanje ravni med obema oznakama je normalno in je odvisno tudi od temperature motorja. Nivo tekočine preverjamo pri hladnem motorju. Če ugotovite, da motor izgublja hladilno tekočino, nemudoma obiščite servisno delavnico, da se boste izognili večjim poškodbam.

Kompresijski tlak 

Slikovito rečeno, kompresijski tlak daje motorju moč in življenje. Brez tega ni nujne eksplozije mešanice plinov v valju, ki je predpogoj za močan potisk batov in zagotavljanje potrebne mehanske sile za obračanje ročične gredi. Najbolj ugodna mešanica zraka in goriva je v razmerju 14,7:1, kar pomeni, da je v tako segretem zraku potrebno le malo goriva, da dobimo eksplozivno zmes. Pri takšnih tlakih se zrak segreje na nekaj sto stopinj Celzija. Tlak v valju se pri dizlu dvigne na nekaj deset barov. Toda kompresijo smo se navadili izražati v t. i. kompresijskem razmerju. Pri bencinskih motorjih to znaša okoli 12:1, pri dizelskih pa so ta razmerja višja, npr. 30:1. Tako označujemo razmerje največje in najmanjše prostornine v valju – prostornina valja v primerih, ko je bat v spodnji oziroma zgornji mrtvi točki. Večje kot je razmerje, višji je tlak v valju. S staranjem in obrabo batnih obročkov, ki tesnijo prostor med batom in steno valja, nastanejo mikroprepustna mesta in ker batni obročki slabše tesnijo, se tlak temu primerno zniža. Motor s šibko kompresijo bo postopoma izgubljal moč in živahnost, v izpušnih plinih pa bo praviloma več dima. Kompresijski tlak v delavnici testiramo z analognimi ali digitalnimi manometri. Ti ob vrtenju motorja z električnim zaganjalnikom (starterjem) na 'hladno' in brez vžiga mešanice odčitajo, kolikšen tlak doseže posamezen valj. Rahel padec kompresijskega tlaka skozi čas in po velikem številu prevoženih kilometrov je normalen. Bolj pomembno je, da je tlak enakomeren, da en valj ne zaostaja za drugimi. Ustrezno vzdrževanje motorja, redno menjavanje olja in kakovostno gorivo skupaj z vzdrževanjem sistema za čiščenje izpušnih plinov (AGR, DPF itd.) so edini načini, s katerimi lahko zagotovimo 'visoko' kompresijo našega motorja za daljši čas. 



Članek je bil objavljen v Bartog INFO št. 3 - Poletje 2022. Revijo lahko prelistate TUKAJ